Nagrajenec

Vito Turk

Častni član društva, 2007

vito_turkČastni član SBD: Prof. dr. Vito Turk Prof. dr Vito Turk se je rodil 1937 v Osijeku. Po osnovni šoli in gimnaziji, ki ju je obiskoval v Ljubljani je študiral kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, diplomiral leta 1961 in štiri leta kasneje doktoriral. Po doktoratu se je v letih 1969/70 usposabljal na University of Arizona v Tuscon, Arizona, ZDA.

Že po diplomi se je zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan, na takratnem Odseku za biokemijo, katerega vodstvo je prevzel 1971, po vrnitvi iz ZDA. Leta 1976 je pričel kot docent poučevati Biokemijo na oddelku za Kemijo in kemijsko tehnologijo FNT in bil leta 1985 izvoljen za rednega profesorja Univerze v Ljubljani. Že zgodaj se je zavedal pomena biokemije ter je dal pobudo ter tudi izpeljal 1975 leta magistrski študij biokemije kot prvi univerzitetni interdisciplinarni in med fakultetni študij, pri katerem so sodelovali predstavniki FNT, BF, MF in IJS in ki je tako postal predhodnica današnjega študija Biomedicine. Leta 1988 je vpeljal usmeritev biokemije v 4. letniku študija kemije na takratnem Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo FNT Univerze v Ljubljani. Leta 1995 je dal tudi pobudo in pričel z organizacijo univerzitetnega dodiplomskega študija biokemije na današnji FKKT, ki je uspešno zaživel leta 1998 in dal že več kot 100 diplomantov. Bil je mentor več kot 200 diplomantom, 40 magistrantom in 30 doktorantom, ki danes zasedajo pomembna mesta na številnih slovenskih in mednarodnih institucijah ter industriji. Od leta 1996 dalje je dve mandatni obdobji kot direktor vodil Inštitut Jožef Stefan in bil tudi pobudnik za ustanovitev Mednarodne Podiplomske šole Jožef Stefan. Ta je pričela z delom leta 2004, prof. Turk pa je njen predsednik.

Kljub tem in vrsti drugih odgovornih zadolžitev pa ni nikoli vse do danes prenehal s polno aktivnostjo tudi na znanstveno raziskovalnem področju. Organiziral je vrsto mednarodnih znanstvenih srečanj v Sloveniji in sodeloval v številnih znanstvenih odborih na srečanjih v tujini. Kot gostujoči učitelj je deloval v Italiji (Neapelj), Nemčiji (München), Japonski (Tokio) in Argentini (Buenos Airesu) in kot vabljeni in plenarni predavatelj na mednarodnih znanstvenih srečanjih v Evropi, ZDA, Japonski, Južni Afriki, Južni Ameriki, Kitajski in Avstraliji. Kot član uredniškega odbora ali recenzent sodeluje pri oblikovanju in vodenju pomembnih evropskih in ameriških znanstvenih revij. Njegovi znanstveni dosežki niso ostali neopaženi doma in v tujini. Za svoje delo je prejel dve nagradi Sklada Borisa Kidriča (1969, 1978) in Kidričevo nagrado (1984), postal je Ambasador znanosti Republike Slovenije (1993), Zoisovo nagrado (1998), Srebrni znak svobode RS (2002) in postal član SAZU (2005). Prav tako je prejel številne mednarodne nagrade kot so nagrada Frey und Werle (Ludwig Maximilians Universität - LMU, Nemčija) za prispevek k razumevanju kalikreinov in kininogenov (1985); Srebrna medalja Heyrovskega za znanstvene dosežke v kemiji, ki mu jo je podelila Čehoslovaška akademija znanosti v Pragi (1988); nagrada FEBS "Ferdinand Springer Lecturer" za leto 1998/99 in "Diplôme d'Honneur" - FEBS (1999). Izvoljen je bil za člana uglednih institucij, kot so Evropska akademija (London) 1991; Mednarodna inženirska akademija (Moskva) 1998; European Molecular Biology Organisation-EMBO, 1999; je častni član Hrvaškega biokemijskega društva, 2000; doživljenski častni član The International Proteolysis Society-IPS, 2003; član The World Academy of Arts and Science (ZDA), 2005, ter Emeritus profesor na Tokushima Bunri University v Tokushimi, Japonska, 2002. Kot predstojnik Oddelka za radiobiologijo, kasneje Oddelka za biokemijo in končno Odseka za biokemijo in molekularno biologijo IJS je v petindvajsetih letih znanstvenega dela in vodenja zbral močno in uspešno raziskovalno skupino, ki so jo sestavljali tako kemiki kot molekularni biologi, biologi, mikrobiologi, biotehnologi, zdravniki in farmacevti. Kljub omejenim sredstvom, si je nenehno prizadeval, da so bili laboratoriji opremljeni s sodobno raziskovalno opremo, vpeljane so bile številne moderne eksperimentalne metode na področju biokemije, molekularne biologije in strukturne biologije. V svojem raziskovalnem delu se je osredotočil na področje proteolize, zlasti na delovanje cisteinskih proteaz in njihovih interakcij s proteinskimi inhibitorji. Z novo odkritimi inhibitorji stefini, nekaterimi cistatini in tiropini so bile prvič določene strukture teh molekul in pojasnjeni mehanizmi interakcij s cisteinskimi proteazami. Po začetnih raziskavah na živalskih tkivih se je nato usmeril v študij človeških katepsinov in njihovih proteinskih inhibitorjev ter njihovi vlogi v normalnih in različnih patoloških stanjih in s tem postavil temelje za študij molekularnih osnov različnih bolezni. S sodelavci je objavil več kot 450 publikacij v uglednih mednarodnih revijah in dosegel z njimi izjemno mednarodno odmevnost s trenutno preko 10,000 citati, s čemer je tudi najbolj citirani slovenski znanstvenik v obdobju po osamosvojitvi Slovenije. Njegova raziskovalna skupina je že v osemdesetih letih intenzivno sodelovala z uveljavljenimi raziskovalnimi skupinami v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, ZDA in na Japonskem.

Znanstveno raziskovalno delo ga ni oviralo, da ne bi dela svoje energije posvetil tudi organizacijskim nalogam in vzpodbujanja razvoja na področju biokemije tako v Jugoslaviji kot tudi v samostojni Sloveniji. Slovenski biokemiki so pod njegovim vodstvom od leta 1972 delovali kot biokemijska sekcija Slovenskega kemijskega društva. Sekcija je organizirala predavanja tujih strokovnjakov in krajše mednarodne delavnice s področja elektroforeze in gelske kromatografije. Leta 1975 je sekcija skupaj z IJS organizirala II. Mednarodni simpozij o intracelularnem katabolizmu proteinov. V tem času je postala aktualna ustanovitev jugoslovankega društva za biokemijo, saj smo bili med redkimi v Evropi brez njega. Pri ustanovitvi Zveze biokemijskih društev Jugoslavije sta zlasti aktivno sodelovala prof. Turk in prof. Mildner iz Zagreba. Zveze biokemijskih društev Jugoslavije je pričela delovati 1977. Organizacijo 1. Jugoslovanskega kongresa biokemije v Portorožu leta 1976 je vodil prof. Turk, ki je bil izvoljen za podpredsednika Zveze. Prof. Turk je Zvezi Zveze biokemijskih društev Jugoslavije, ki je pričela delovati 1977. Prof. Turk ji je predsedoval v letih 1987-1991. predsedoval v letih 1987-1991. Že od leta 1978 si je prof. Turk močno prizadeval za osamosvojitev biokemijske sekcije iz okvira Slovenskega kemijskega društva. Do tega je tudi prišlo. 28.6.1983. je bilo ustanovljeno Slovensko biokemijsko društvo (SBD). Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih 22 članov z IJS, Kemijskega inštituta "Boris Kidrič", Medicinske in Biotehniške fakultete. Prof. Turk je postal prvi predsednik SBD. Tega leta (1983) je prof. Turku uspelo pridobiti organizacijo 18. kongresa FEBS, ki je bil nato leta 1987 v Ljubljani in se ga še danes v svetu spominjajo kot izjemno uspešnega, tako v organizacijskem kot tudi znanstvenem pogledu. Ta kongres je pomenil veliko afirmacijo slovenske in jugoslovanske biokemije. Vodenje društva je prof. Turk leta 1988 prepustil mlajšim sodelavcem, sam pa z vso vnemo zastopal njegove interese v mednarodnih organizacijah na področju biokemije in molekularne biologije. Na njegovo pobudo se je Slovenija aktivno vključila v delovanje mednarodnih znanstvenih organizacij kot so zlasti FEBS in IUBMB. Že leta 1990 je postal generalni sekretar FEBS ter opravljal to funkcijo do konca leta 1998. Na tem položaju je uspel kljub nekaterim nasprotovanjem v tujini že leta 1992 vključiti Slovenijo, pa tudi Hrvaško, v FEBS in IUBMB. Leta 1998 je bil izvoljen v izvršni odbor IUBMB ter postal predsednik Komiteja za simpozije in delavnice (workshops). To funkcijo je uspešno opravljal do IUBMB kongresa v Kyotu 2006. Na obeh funkcijah je bil v veliko pomoč in podporo slovenskim biokemikom in molekularnim biologom.

Za njegov izjemen prispevek k razvoju in organizaciji znanstvenoraziskovalnega dela na področju biokemije in molekularne biologije v Sloveniji člani UO SBD soglasno predlagamo, da sprejmemo prof. Vita Turka za častnega člana SBD.

Maribor, 28. 9. 2007

 

Nazaj na seznam nagrajencev