Obišči naš 

Savo Lapanje

Profesor dr. Savo Lapanje se je rodil v Novem Mestu. Leta 1953 je diplomiral na oddelku za kemijo takratne filozofske fakultete. Za doktorja kemijskih znanosti je bil promoviran leta 1959. Od leta 1972 je bil redni profesor za fizikalno kemijo na Katedri za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Svojo raziskovalno pot je začel s profesorjem dr. Davorinom Dolarjem na področju termodonamskih lastnosti ionskih izmenjevalcev in polielektrolitov [1]. Raziskovalna pot ga je pripeljala tudi v laboratorij teoretičnega in fizikalnega kemika profesorja Stuartu A. Rice (Institute James Franck, University of Chicago). Za njegovo nadaljno raziskovalno pot je bilo izjemno pomembno leto 1965/66, ki ga je preživel v laboratoriju profesorja Charlesa Tanforda (Duke University, North Caroline), enega izmed največjih raziskovalcev na področju fizikalne kemije proteinov. Profesor Tanford se spominja svojega sodelovanja s prof. dr. Savom Lapanjetom: "Savo Lapanje was associated with me in 1965/66 in the most fundamental research ever done in my laboratory." [2,3]. V času Lapanjetovega gostovanja v laboratoriju Charlesa Tanforda je bilo ugotovljeno, da je v raztopini guanidinijevega klorida lastna viskoznost proteinov funkcija dolžine polipeptidne verige (n) in da enačba

[η] = 0.68n^0.67

velja za vse proteine z molekulskimi masami od 3.000 do 200.000 ne glede na funkcijo proteina. Šlo je za prvo potrditev obstoja konformacije naključnega klopčiča (angleško "random coil"). Rezultati so bili objavljeni v uglednih revijah s področja biokemije in kemije [4,5]. Ta dva članka sta zaradi svoje številne citiranosti postala klasični deli na področju znanosti. Prof. dr. Savo Lapanje je nadaljeval svoje delo na področju denaturacije proteinov. Sodeloval je še s številnimi uglednimi znanstvenikin svojega časa, naj omenimo Kazuo Kawahara, Yas Nozaki, John A. Ruply, Ingemar Wadsö.

Bibliografija profesorja prof. dr. Lapanjeta obsega preko sto znanstvenih del v uglednih revijah [6]. Leta 1978 je izšla njegova monografija z naslovom Physicochemical Aspetcs of Protein Denaturation pri založbi John Wiley & Sons, ki zajema njegovo raziskovalno delo in pregled literature na podrocju proteinske denaturacije. Za svoje raziskovalno delo na področju fizikalne kemije proteinov in monografijo o denaturaciji proteinov je leta 1981 prof. dr. Savo Lapanje prejel Kidričevo nagrado.

Prof. dr. Savo Lapanje je bil sodelavec številnih uglednih slovenskih znanstvenikov iz različnih področij in jih vzpodbujal, da so se usmerili na področje biokemije. Bil je tudi učitelj in mentor številnih mlajših kolegov, danes že uveljavljenih biokemikov. Velika zasluga prof. dr. Sava Lapanjeta je tudi v tem, da je vseskozi podpiral obstoj in razvoj Katedre za biokemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in s tem omogočil izobraževanje in usmerjanje nadarjenih študentov kemije na to področje.

[1] Pohar C. (1998) In memoriam prof. dr. Savo Lapanje, Profesor dr. Savo Lapanje. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM1-IM4.
[2] Tanford C. (1994) Recollections. Macromolecules. Protein Science 3, 857-861.
[3] Tanford C. (1998) In memoriam prof. dr. Savo Lapanje, An appreciation of Savo Lapanje. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM5-IM5.
[4] Tanford C., Kawahara K., Lapanje S. (1966) Proteins in 6M guanidine hydrochloriode. Journal of the Biological Chemistry 241, 1921-1922.
[5] Tanford C., Kawahara K., Lapanje S. (1967) Proteins as random coils. I. Intrinsic viscosities and sedimentation coefficients in concentrated guanidine hydrochloride. Journal of the American Chemical Society 89, 729-736.
[6] Lapanje S. (1998) Bibliografija. Acta Chimica Slovenica 45(2), IM9-IM14.