Aktualno
- Razpis za priznanja Slovenskega biokemijskega društva za leto 2026. Preberi več.
- Razpis za mlajše člane društva za štipendije za udeležbo na kongresu FEBS3+ na Dunaju. Preberi več.
Trenutno ni predvidenih predavanj.
Srečanja: 15. srečanje Slovenskega biokemijskega društva 2023
Nagrajenec
Ana Plemenitaš
Lapajnetova nagrada, 2021
Prof. dr. Ana Plemenitaš je tekom svoje raziskovalne kariere pokazala, da je inovativna in prodorna raziskovalka, ki je v slovenski in mednarodni prostor vpeljala nove pristope pri proučevanju molekularnih mehanizmov prilagoditve gliv na hiperosmolarna okolja, s poudarkom na metabolizmu sterolov. Kandidatka raziskovalno deluje na področju biokemije in molekularne biologije že od leta 1977, ko je v okviru podoktorskega izobraževanja na University of California San Francisco okarakterizirala nov celični model za proučevanje vpliva holesterola na membranske lastnosti. Model je aplicirala za reševanje številnih raziskovalnih vprašanj, kar je vodilo do razvoja samostojne raziskovalne poti v Sloveniji. Še posebno jo je zanimalo popolnoma neraziskano področje molekularnega odziva ekstremnih gliv na visoko osmolarnost v okolju. S svojo skupino je pokazala, da je za prilagoditev na hiperosmolarno okolje ključna aktivacija izražanja ustreznega seta genov pod regulacijo osrednje MAP kinazne poti HOG in njene končne kinaze Hog1. Spremenjeno izražanje genov vpliva na sestavo membrane in celične stene, sintezo kompatibilnih topljencev, transport preko membrane, oksidativni stres in aktivnost specifičnih encimov. V sodelovanju s prof. dr. Nino Gunde Cimerman je nadalje identificirala zaporedje genoma ekstremno halotolerantne glive Hortaea werneckii, ki predstavlja prvi objavljen genom halotolerantnih/halofilnih gliv na svetu in prvi evkariontski genom v Sloveniji. Pri molekularnih študijah ekstremnih gliv je optimizirala in uvedla številne sodobne molekularne metode iz področja raziskav sesalskih celic. Iz njenega dela na metabolizmu sterola so izhajale tudi njene raziskave vloge virusnega proteina Nef pri patogenezi HIV-1.
Ekspertiza, inovativnost in mednarodna prepoznavnost prof. Plemenitaševe se kaže v številnih objavah, citatih, vabljenih predavanjih ter mednarodnih sodelovanjih. Njena obsežna bibliografija ima 332 vnosov v bazo COBISS; pri čemer je pri 34 člankih prva ali vodilna avtorica, številna omenjena dela pa spadajo med izjemne ali zelo kvalitetne dosežke po merilih ARRS. V zadnjih desetih letih so bila dela citirana 1899-krat, kar se kaže tudi v visokem h-indeksu citiranosti 25. Več let je delovala tudi kot gostujoča profesorica na University of California San Francisco (ZDA) in bila vabljena predavateljica na številnih mednarodnih srečanjih in uveljavljenih raziskovalnih institucijah, kot npr. UCSF, VIB in KU Leuven. Več let je bila članica znanstvenega sveta naravoslovno-matematičnih ved na ARRS, članica uredniških odborov revij Saline systems in Life ter ocenjevalka projektov EU.
Prof. Plemenitaševa je kot dolgoletna predstojnica Inštituta za biokemijo UL MF, profesorica biokemije in molekularne biologije in članica znanstvenih odborov številnih znanstvenih srečanj, skrbela tudi za prenos in promocijo znanja.Vsa leta delovanja je svoje bogato znanje predajala v obliki mentorstev in poučevanja biokemije na Medicinski fakulteti in Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani in v okviru doktorskega študija Biomedicine. Leta 2018 je s strani študentov in UL Medicinske fakultete prejela Lavričevo priznanje za najboljšo učiteljico. Kot članica številnih komisij je sooblikovala študijski program UL Medicinske fakultete, kot dolgoletna predsednica programskega sveta pa je pomembno vplivala na razvoj doktorskega študija Biomedicina.
Nazaj na seznam nagrajencev





