Nagrajenec

Anja Pišlar

Lapajnetovo priznanje, 2017

Doc. dr. Anja Pišlar, mag. farm., je zaposlena kot raziskovalka na FFA UL na Katedri za farmacevtsko biologijo. Področje njenega raziskovalnega dela je vloga proteoliznih encimov in njihovih zaviralcev pri regulaciji nevrodegenerativnih procesov.

Začetki njenega raziskovalnega dela so bili povezani z vlogo karboksipeptidaze katepsina X v nevronskih celicah in njegovim delovanjem na gama-enolazo. Dr. Anja Pišlar je dokazala, da ogrodni protein gama 1-sintrofin veže gama-enolazo preko PDZ domene in jo usmerja k plazemski membrani, pri čemer je ključen C-konec gama-enolaze, ki pa ga lahko odcepi prav katepsin X.Ugotovila je, da gama-enolaza spodbuja preživetje nevronov preko aktivacije PI3K in MAPK signalne poti. Pokazala je, da sta celično preživetje in rast nevritov odvisna od aktivacije Trk receptorja, gama-enolaza pa prispeva k internalizaciji Trk receptorja in prenosu do poznih endosomov. Na mišjem modelu Alzheimerjeve bolezni je dokazala povišano izražanje gama-enolaze in katepsina X v okolici amiloidnih plakov. Nevroprotektivno delovanje gama-enolaze, njeno izločanje in prevzemanje v nevronske celice je dokazala na celicah primarne mikroglije, stimuliranih s toksičnim peptidom beta-amiloidnega proteina. Na modelu Parkinsonove bolezni je dokazala, da ima katepsin X pomembno vlogo v apoptozi nevronov in da lahko zaviralci katepsina X zaščitijo nevronske celice pred toksičnimi učinki 6-hidroksidopamina, ki sproža nevropatološke procese.

Rezultati raziskav so izjemno pomembni za razumevanje delovanja nevronov v centralnem živčnem sistemu in procesov, ki so ključni za zaščito poškodovanih nevronov in za spodbujanje njihove regeneracije. Pojasnjen mehanizem delovanja gama-enolaze in proteoliznih encimov v teh procesih omogoča opredelitev tarč za posredovanje pri nevrodegenerativnih boleznih in razvoj učinkovin, ki bi zavrle ali preprečile napredovanje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Dr. Anja Pišlar je kot mentorica in predavateljica aktivna tudi na pedagoškem področju. Rezultate raziskovalnega dela je do sedaj objavila v 19 člankih v uglednih revijah z visokim dejavnikom vpliva, ki so bili citirani več kot 150-krat.

Zaradi nevedenih razlogov ji je SBD podelil Lapanjetovo priznanje za leto 2017.

 

Nazaj na seznam nagrajencev